A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Novinarska konferenca o Zakonu o gospodarskih družbah

petek, 02.12.2011

Na današnji novinarski konferenci so sodelujoči, predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič in vodja Interesne skupine delodajalcev Borut Meh spregovorili o začetku postopka za presojo ocene ustavnosti Zakona o gospodarskih družbah, ki jo bo Državni svet obravnaval na svoji 42. seji naslednjo sredo v Velenju.


www.skledar.tv

Predsednik Državnega sveta mag. Kavčič je spomnil, da je bil na Zakon o gospodarskih družbah na 35. izredni seji DS izglasovan veto, vendar je nato zakon v DZ ponovno sprejet, čeprav z veliko manj glasovi kot prvič. To pomeni, da je mnogo poslancev prisluhnilo opozorilom Državnega sveta in stroke, ki je bila enotno proti sprejemu tega zakona. Lahko samo rečemo, da je imel Državni svet prav, ko je opozarjal, da je šlo za nedorečen in slab zakon. V primeru, da bi bila omogočena četrta faza zakonodajnega postopka, v kateri bi Državni zbor po izglasovanem vetu v Državnem svetu sporni zakon lahko spremenil ali dopolnil, bi se lahko izognili uvedbi postopka za presojo ustavnosti pred Ustavnim sodiščem.

Vsebinsko plat je povzel Borut Meh, vodja Interesne skupine delodajalcev v DS. Zakon posega v ustavno pravico svobode podjetniške pobude, pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica. Poseg ni sorazmeren začrtanemu cilju in pomeni neke vrste lustracijo gospodarstvenikov. Prav tako ni sprejemljivo, da so iz sankcioniranja izvzete družbenike, poslovodje in nadzornike mikro družb, saj prav v teh največkrat prihaja do zlorab insolventne zakonodaje. Novela je vzpostavila domnevo odgovornosti direktorjev in nadzornikov za začet insolventni postopek. Kaznovana je oseba, ki je izpolnjevala svoje zakonske obveznosti in ravnala skladno z zakonitimi postopki samo zato, ker je bil nad gospodarskim subjektom uveden eden izmed postopkov insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Zastavlja se vprašanje, kdo bo pripravljen prevzeti vodenje gospodarskih družb v težavah. Gre za populistično naravnan zakon , ki ga ni mogoče izvajati. Pravna stroka že dolgo ni bila tako enotno kot v tem primeru, da gre za slab zakon, ki ga ne bo mogoče izvajati in ne bo imel nobenih pozitivnih učinkov, ravno nasprotno.

Lidija Jerkič pa je poudarila, da je Interesno združenje delojemalcev v tem primeru podprlo »drugo« stran zato, ker tudi sami menijo, da gre za slabo pripravljen zakon, ki lahko onemogoči nastajanje novih podjetij in s tem novih delovnih mest. Opozorila pa je tudi na predstavnike delavcev v nadzornih svetih, ki se prav tako lahko znajdejo v teh postopkih. Ravno pri sprejemanju Zakona o gospodarskih družbah se je potrdilo, da znotraj Državnega sveta dve združenji lahko konstruktivno sodelujeta, usklajujeta svoje interese in skrbita za javni interes.