A R H I V S K A     S T R A N

Delo komisij

Komisija DS za politični sistem sprejela predlog za zahtevo oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena zakona o društvih

ponedeljek, 19.02.2007

Komisija Državnega sveta za politični sistem je na 66. seji na pobudo državnega svetnika Jožeta Ilca na 66. seji sprejela predlog za zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 14. člena Zakona o društvih. Omenjeni člen Zakona o društvih naj bi bil v nasprotju s členoma 23/1 Ustave Republike Slovenije in 6/1 Konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj podeljuje sodno varstvo na popolnoma neprimeren način v nasprotju z namenom in vsebino, ki naj ga sodno varstvo ima. Pravica do sodnega varstva pripada vsaki osebi. Sodno varstvo se podeli le takrat, kadar je nekomu pravica kršena in za konkretno zadevo. Konvencija o zaščiti človeških pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950 določa pravico do sodnega varstva kot človekovo pravico. Vsaka oseba ima pravico, da neodvisno in nepristransko sodišče obravnava njene civilne pravice in obveznosti in kazenske obtožbe zoper njega. Po konvenciji ima pravico do sodnega varstva konkretna oseba in gre za konkretno pravico, ki je bila tej osebi prizadeta. Člen 14/1 Zakona o društvih pa podeli vsakemu članu pravico, da pred sodiščem izpodbija odločitev organa društva, ki je bila sprejeta v nasprotju z zakonom ali drugim splošnim aktom društva. 14. člen Zakona o društvih pa nikakor ne govori o konkretni rešitvi. Članstvo v društvu je prostovoljno, društvo pa je samostojno in nepridobitno združenje. Sporni člen pa omogoča brez števila neracionalnih sporov. Zadostuje že, da se bo nekdo skliceval na zakon ali splošni akt in primer bo na sodišču. To bo omogočilo brez števila sporov in pravd, kar nikakor ne gre v prid pravici do sodnega varstva. Prav tako stanje razdiralno vpliva na delovanje društva kot prostovoljne in neprofitne organizacije. Sporni člen določa rok enega leta, v katerem lahko član društva zahteva sodno varstvo. Rok je nerazumno predolg, saj je v interesu, da bi se kršitev čim prej odpravila.

Komisija je obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekcijskem nadzoru in ga podprla. Ocenila je, da razen spremenjenega načina vodenja inšpekcijskega sveta ter določb o poenotenju izobraževanja in manjših popravkov glede pooblastil ne prinaša nič bistveno novega. Opozorila pa je, da mora ministrovo vodenje inšpekcijskega sveta v praksi pomeniti izboljšanje razmer, čeprav obstajajo vse možnosti tudi za politizacijo inšpekcije. Vse je še vedno bistveno odvisno od (ne)uspešnosti inšpektorjev, v prvi vrsti glavnih tržnih inšpektorjev. V tem smislu bi morali svoje mnenje bolj preusmeriti na pogoje njihove zamenjave, kot pa na samo spremembo predpisa. Le ti so bili namreč tisti, ki so vodili posamezne inšpekcije in jih bodo tudi v bodoče. Novela zakona ne sledi potrebi po reorganizaciji področja, ki se v večini evropskih držav izvaja tam, kjer nepravilnosti nastajajo, tj. predvsem znotraj upravnih organov, ki jih zaznavajo pri svojem delu. Nepravilnosti se morajo odkrivati tam, kjer se dogajajo in kjer organi pri svojem delu najlaže zvedo za njih. Inšpekcije so sporadično razporejene po ozemlju Republike Slovenije. Med inšpektorati in upravnimi enotami pa ni določene koordinacije, čeprav se njihovo delo prepleta skoraj na vseh področjih. Inšpekcije bi se lahko vključile v sistem upravnih enot razen redkih, ki opravljajo specifična dela kot npr. rudarski inšpektorat. V sedanjem sistemu državne uprave so upravne enote s svojim razvejanim področjem pristojnosti tiste, ki bi lahko učinkoviteje zagotavljale delo inšpekcij.

Komisija pa ni podprla Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika.