A R H I V S K A     S T R A N

Delo komisij

Komisija o združevanju srednjih šol

sreda, 11.07.2012

Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport je na 56. seji 10. julija 2012 obravnavala problematike združevanja Srednje elektro-tehnične šole (SERŠ) Maribor, Lesarske šole (LŠ) Maribor in Tehničnega šolskega centra (TŠČ) Maribor, s katero so ravnatelji omenjenih srednjih šol seznanili tudi Državni svet.

Na podlagi razprave in gradiva je komisija sprejela naslednje sklepe oziroma ugotovitve in priporočila Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport:

1. Komisija ugotavlja, da so poslanci Državnega zbora za odločanje na 7. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino dne 3. julija 2012 prejeli pomanjkljive podatke in sporne informacije.

Ministrstvo v predlogu gradiva za Vlado RS z dne 3. 7. 2012 (Predlog Sklepa o združitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Srednja elektro-računalniške šole Maribor, javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Lesarske šole Maribor in javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Tehniškega šolskega centra Maribor in Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Tehniški šolski center Maribor) navaja, da so bili v razpravo vključeni javni zavodi, na katere se predlagani sklepi nanašajo, in da so podali svoje mnenje in predloge. Komisija ugotavlja, da navedbe niso točne. Po 30. členu Zakona o zavodih ustanovitelju podajo mnenje sveti zavodov, ki pa v razpravo sploh niso bili vključeni. Preko predstavnikov sveta zavoda starši, dijaki, lokalna skupnost in zaposleni uresničujejo tako temeljno človekovo pravico sodelovanja pri upravljanja javnih zadev po 44. členu Ustave kot tudi ustavno pravico do soodločanja po 75. členu Ustave RS. Zgolj pogovori ministrstva z ravnatelji zavodov niso zadostni za uporabo te pravice. Takšno stališče izhaja tudi iz odločitve Ustavnega sodišča: "V pravni državi mora obstajati tak sistem organizacije, ki omogoča izvajanje Ustave in zakonov ter tak sistem postopkov, ki omogočajo izvrševanje pravic in svoboščin" (Odl. št. U-I-13/94 z dne 21.1.1994, Ur. l. RS, št. 6/94 in OdlUS III, 8). Komisija opozarja, da ministrstvo ni vključilo vseh ključnih skupin deležnikov, ki jih spremembe zadevajo, kot je bilo to predstavljeno poslancem na Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino.

2. Komisija ministrstvu priporoča, da v oblikovanje mreže javnih šol vključi vse socialne partnerje po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, pa tudi združenja občin in ostalo zainteresirano javnost.

Ministrstvo pri načrtovanem združevanjem mariborskih strokovnih srednjih šol ni vključilo socialnih partnerjev po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in kot predvidevajo tudi stališča Bele knjige iz leta 2011, ki na podlagi mednarodnih primerjav poudarja pomen sodelovanja med delodajalci (gospodarskimi družbami), delojemalci (sindikati) in državo. Prav gospodarska in obrtna zbornica v Sloveniji sta v zadnjih letih posebno pozornost namenili razvoju kadrov na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, vendar brez možnosti vplivanja v obravnavanem primeru.

V razpravo prav tako nista bili vključeni združenji občin, zlasti pa Občina Maribor. Poudarek sledi dejstvu, da reorganizacija srednjega poklicnega in strokovnega šolstva zadeva celotno podravsko regijo. Razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja je v interesu širše lokalne skupnosti, saj pomembno vpliva na njen razvoj. Oblikovanje oziroma reorganizacija mreže šolstva zadeva oziroma vpliva na delovanje občin, zato je treba v sodelovanju vključiti tudi združenji občin.

3. Komisija ministrstvu priporoča, da pri preoblikovanju javne mreže srednjega šolstva in pri pripravi oblikovanja elaboratov v razpravo ustrezno vključi ključne deležnike: nacionalni strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, druga strokovna združenja, združenja šol, ravnateljev, reprezentativne sindikate s področja šolstva in gospodarstva ter vse, ki jih poseganje na to področje zadeva.

Komisija poudarja, da statistične podlage in ocena stanja pomenijo zgolj podlago oziroma izhodišče, na podlagi katerega lahko ministrstvo ob sodelovanju socialnih partnerjev in zainteresirane javnosti pripravi projekt oziroma elaborat združevanja šol. Komisija tudi ugotavlja, da ministrstvo preko svojih spletnih strani, pa tudi drugače strokovno in zainteresirano javnost ne obvešča niti o statističnih ocenah niti o podlagah in strategijah načrtovanega združevanja šol. Ministrstvo tudi ni predstavilo finančnega ali kakršnega drugačnega učinka združevanja navedenih mariborskih srednjih šol.

4. Komisija ministrstvu priporoča, da predlagani sklep zaradi pomanjkljivega in netransparentnega postopka umakne iz procedure in najprej vzpostavi socialni dialog s strokovno in zainteresirano javnostjo za dosego čim večjega soglasja o novih rešitvah. Skladno s tem naj predloge novih sklepov in ustanovitvenih aktov objavi na svojih spletnih straneh in s tem omogoči javno, demokratično razpravo.

Komisija poudarja, da je ministrstvo reorganizacijo mreže šol začelo brez predhodnega posvetovanja s šolami in strokovne javnosti, brez tehtnega, argumentiranega in dokumentiranega premisleka, podanega v pisni obliki. Vlada in ministrstvo bi morala spoštovati avtonomijo šol in strmeti k dogovarjanju pri spreminjanju mreže javnih šol. Skupna prizadevanja za strokovno utemeljene in z najširšim soglasjem dogovorjene ter ne vsiljene rešitve so temelj, ki omogoča razvoj slovenskega poklicnega in strokovnega izobraževanja in njegovo hkratno uspešno navezovanje na potrebe v gospodarstvu. Celostna obravnava javnega poklicnega in strokovnega šolstva pa je priložnost za deficitarne poklice, ki drugače ne bi preživeli, s tem pa bi oslabili tudi nekatere gospodarske oziroma obrtne panoge.

5. Komisija ministrstvu priporoča, da usklajene predloge predpisov o združevanju šol oziroma konkretne akte o ustanovitvi pošlje v medresorsko usklajevanje vsem ministrstvom, ki jih glede na Poslovnik Vlade RS spremembe zadevajo: poleg Ministrstvu za finance tudi Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.