A R H I V S K A     S T R A N

Novice

S 23. seje Državnega sveta

sreda, 24.02.2010

Državni svet je na 23. seji 24. februarja 2010 obravnaval predloge Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč ter zaključke s posveta Človekove pravice in duševno zdravje.


www.skledar.tv

Državi svet je podprl Predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije v okviru njegove podpore zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljev slovenske družbe. Zaščita in obramba nacionalnih interesov ter ciljev predstavlja temelje za nacionalno varnost. Resolucija predstavlja sodobno, celovito in usklajeno podlago za normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije. Državni svet je izpostavil, da je trajni življenjski interes Republike Slovenije ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda. Pri tem pa opozarja, da je treba zagotoviti večjo pozornost uporabi lastnega jezika doma in v institucijah EU. Državni svet je opozoril na dejavnike negotovosti, ki lahko ustvarijo socialne nemire, nestabilnost, kot so ekonomska, socialna, eksistenčna negotovost, negativna demografska gibanja. Državni svet je opozoril, da je treba izboljšati pogoje za delovanja služb, enot in drugih sestav, ki so organizirane za zaščito, reševanje in pomoč. Državni svet je še prepričan, da bi morali med nacionalnovarnostne cilje Republike Slovenije poudariti učinkovito delovanje pravne in socialne države, visoka stopnja varnosti, ki temelji na ustrezni preventivi, organiziranost, usposobljenosti in pripravljenosti vseh zmogljivosti za ohranjanje, varovanje in zagotavljanje strateških virov ter stabilen mednarodni političnovarnostni položaj Republike Slovenije ohranjanje miru ter krepitev varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti.

Državni svet ni podprl Predloga zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki predvideva dva temeljna dokumenta, in sicer strategijo upravljanja, ki jo bo sprejel Državni zbor za obdobje najmanj treh let in vsebuje razvojne usmeritve države kot lastnika posameznih družb, ter njeno konkretizacijo - letni načrt upravljanja kapitalskih naložb, ki bo v pristojnosti Vlade. Predvideno je, da bo novoustanovljena Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije razpolagala s portfeljskimi naložbami samostojno, s strateškimi pa po predhodnem soglasju vlade. Direktor agencije bo vodil njeno poslovanje in sprejemal odločitve o upravljanju kapitalskih naložb, tričlanski svet agencije pa bo nadzoroval poslovanje agencije in dajal soglasja k določenim odločitvam upravljanja kapitalskih naložb. Premoženje bo še vedno v državni lasti, agencija pa bo nastopala kot agent države. Nova ureditev pomembna z vidika preglednosti in učinkovitosti upravljanja naložb. Država se ne bo vključevala v vodenje tekočega poslovanja družb v državni lasti, ampak bo to vlogo prepuščala upravi družb in njenim nadzornikom. Državni svet pa meni, da bi morali iz zakona izključiti pretiran vpliv političnih strank na odločanje ter zagotoviti strokovne mehanizme in transparentnost za učinkovito gospodarjenje z deleži države in sicer prek finančno-poslovnega sistema, ki bi bil sposoben sprejemati strateško-podjetniške odločitve. Državni svet je predlagal dodaten razmislek o povečanju števila članov sveta in uprave, pri čemer naj zakonski predlog ne izključuje članov Državnega sveta v organih agencije.
Državni svet ni podprl Predloga zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju pokopališč ob upoštevanju določenih opozoril. Državni svet je ocenil, da je treba veljavno zakonsko ureditev področja pogrebne in pokopališke dejavnosti posodobiti v smeri izboljšanja tehničnih standardov storitev, ki jih pričakujejo samoupravne lokalne skupnosti in izvajalci teh storitev. Predlog zakona opravljanje pogrebne dejavnosti prepušča delovanju prostega trga in s tem odvzema samoupravnim lokalnim skupnostim ena od njihovih izvirnih nalog, česar Državni svet ne podpira, medtem ko pokopališka dejavnost še nadalje ostaja v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti kot gospodarska javna služba. S spremembo načina izvajanja dejavnosti ni mogoče zagotoviti boljših standardov in kakovosti opravljanja storitev, poveča pa se negotovost glede oblikovanja cen storitev, tako kot so se povišale cene geodetskih storitev s prehodom na prosti trg. Pomembno je še dejstvo, da so cene teh storitev v Parizu s prehodom na prosti trg v petih letih porasle za 30 odstotkov. Državni svet pa je podprl predlog, da se pogrebna dejavnost opravlja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, medtem ko bi lahko zakon dopuščal, da se prostemu trgu prepustijo samo nadstandardne pogrebne storitve. Nujno pa je treba predpisati minimalne in enotne standarde ter dvigniti kvaliteto organiziranosti ter nadzora nad izvajanjem pogrebnih in pokopaliških storitev. Državni svet tudi ugotavlja, da predlog ne rešuje vprašanja statusa oziroma lastniškega vprašanja pokopališč in ne vključuje sodobnih načinov izvajanja pogrebne dejavnosti, ki so že uveljavljeni v evropskem in širšem prostoru.

Državni svet je sprejel zaključke s posveta Človekove pravice in duševno zdravje, v katerih je med drugim ugotovil, da se kljub sprejemu Zakona o duševnem zdravju, ki opredeljuje pravni okvir za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja v Republiki Sloveniji ter določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, v državi srečujemo s kršitvami človekovih pravic na tem področju, ki se kažejo v raznih oblikah stigmatizacije in socialne izključenosti duševnih bolnikov. Kršitve človekovih pravic se pojavljajo tudi pri posameznih metodah zdravljenja, uporabah posebnih varovalnih ukrepov in prisilni hospitalizaciji.

Državni svet je podprl vprašanja in pobude državnih svetnikov, in sicer pobudo Cvetka Zupančiča in Vincenca Otoničarja v zvezi z možnostjo spremembe in dopolnitve Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti R Slovenije, vprašanja Rastislava Jožeta Revna v zvezi z ustavljanjem in parkiranjem vozil na utrjenih javnih površinah in o kriterijih Računskega sodišča RS pri razporejanju zadeve ter vprašanja Draga Ščernjaviča in Petra Požuna v zvezi z razreševanjem problematike Vzajemne.

Državni svet je sprejel Sklep o dopolnitvah Sklepa o merilih za izplačevanje sejnin za opravljanje funkcije članov Državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika in sekretarja Državnega sveta in Sklep o spremembi sklepa o začasnem znižanju višine sejnin za opravljanje funkcije članov državnega sveta in izplačil za opravljanje funkcije predsednika Državnega sveta.

Več o seji (sklepi, magnetogram, zapisnik)