A R H I V S K A     S T R A N

Zborniki posvetov

Zagovorništvo starejših

Zbornik referatov in razprav, št. 1/2011
Zbornik uredila: mag. Marjeta Tratnik Volasko
Izdal in založil: Državni svet Republike Slovenije
Januar 2011

.pdf  Publikacija v pdf obliki (obsega 80 strani)

Zbornik je nastal na podlagi istoimenskega posveta, ki je bil 14. junija 2010 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije.

Vsebina

  • Dr. Mateja KOŽUH NOVAK: Spremna beseda
  • Mag. Blaž KAVČIČ: Nasilje nad starejšimi - odraz praznine družbenih razmerij
  • Janja ROMIH: Zagovorništvo starejših
  • Dr. Jana MALI: Uvajanje zagovorništva starejših oseb
  • Zdenka TIČAR: Specifika potrebe po zagovorništvu pri starostnikih
  • Martina HORVAT KUZMA: Patronažno delo med zdravstveno nego in zagovorništvom
  • Mag. Darja KUZMANIČ KORVA: Zagovornik starejših oseb – potreba ali moda?
  • Mag. Bojana CVAHTE: Zagovorništvo za starejše osebe – želja, potreba ali nuja?
  • Doroteja LEŠNIK MUGNAIONI: Neprofesionalno zagovorništvo starejših
  • Irena Špela CVETEŽAR: Medicinske sestre kot izvajalke zagovorništva
  • Aldo TERNOVEC: Zastopništvo ali zagovorništvo starejših?
  • Angelca ŽIBERNA: Zagovorništvo starejših kot pomoč pri zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin
  • Ana CANJKO: Zaščita dostojanstva in človekovih pravic oseb z demenco
  • RAZPRAVA
  • SKLEPI

 

Spremna beseda: Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije

Starejšim v Sloveniji se danes ne godi dobro. To čutimo na vsakem koraku, beremo v časopisih, vidimo v drugih medijih. Žal je neoliberalni kapitalizem izbral starejše za svojo žrtev. Mladi nam dopovedujejo, da bomo njihovo prihodnost uničili zato, ker zahtevamo pokojnine. To seveda ne drži. Družba je med seboj povezana. Starejši smo še kako pomembni v družini in zavedamo se, da smo še kako potrebni tudi tistim, ki vladajo. V preteklih dvajsetih letih je bilo v politiki storjenih toliko napak, da je jasno, da v naši politiki vlada pomanjkanje modrosti. Modrost pa imamo tisti, ki že dolgo živimo in smo si nabrali izkušenj. Le počasi prodiramo.

Le dvajset odstotkov starejših potrebuje pomoč okolja bodisi zaradi starosti bodisi bolezni. Osemdeset odstotkov starejših pa potrebuje razumevanje družbe: da bodo lahko skrbeli za svoje zdravje sami, zato, da bo čez dvajset let morda le še petnajst odstotkov takih, ki bodo potrebovali pomoč okolja. In kaj pravzaprav potrebujemo mi, t.j. osemdeset odstotkov starejših, ki trkamo na vrata tistih, ki odločajo? Potrebujemo predvsem razumevanje mlajših generacij, da je družba povezana na način, da bodo, če bo zanemarila potrebe starejših, imele težave tudi mlajše generacije. Zato potrebujemo zagovornika pravic. Zagovornika imamo sicer že vrsto let a ga, vsaj na Zvezi društev upokojencev, še nismo kaj dosti uporabili. Srečujemo se le na tovrstnih posvetih. Potrebovali pa bi seveda bistveno večji posluh tistih, ki odločajo o usodi državljanov Slovenije in z njihove strani tudi drugačna sporočila mlajšim generacijam.

Nasilja nad starejšimi je veliko zato, ker je dvajset odstotkov starejših ljudi odvisnih izključno od svojega okolja. A bom prisotnost nasilja razširila tudi na ostalih osemdeset odstotkov starejših. S tem, ko država ne prisluhne našim potrebam ali pa jim prisluhne le malokrat, gre za neko vrsto nasilja. Z njim se soočamo v javnosti, v diskusiji s politiki. Pred časom je na nekem tovrstnem razgovoru nekdo dejal: »Veste, o tem bomo pa odločali strokovnjaki.« Država pozablja, da smo mi vsi strokovnjaki, da smo 'šefi' teh, ki so danes strokovnjaki, da imamo veliko izkušenj in da bi pravzaprav moralo biti obratno: vsi ti bi morali prisluhniti našim argumentom, ker imajo sami premalo izkušenj.

Nasilje je prisotno tudi v javnih zavodih. Povsod po svetu trdijo, da je nasilja največ v javnih zavodih, a pri nas ga skoraj ne registriramo. Moramo se vprašati, zakaj ga ni in zakaj ga ne beležimo? Ali dovolj pozorno opazujemo, kaj se dogaja v javnih zavodih, pa naj gre za zdravstvene zavode ali za domove starejših. Mi, ki delamo v projektu Starejši za starejše, ugotavljamo, da se veliko nasilja odvija doma, zlasti v teh časih, ko so naši otroci in vnuki v stiski. Ko se znajdejo v tako zelo hudi stiski, lahko svoje težave izrazijo predvsem doma nad tistimi, ki so nebogljeni. In ker je nasilje nad otroki že postalo nekaj, kar slovenska družba dojema kot nekaj grdega, nasilje nad starejšimi pa se še skriva, so starejši toliko bolj deležni nasilja.