A R H I V S K A     S T R A N

Novice

40. izredna seja Državnega sveta

sreda, 10.10.2012

Sprejet veto na Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank - Državni svet je na 40. izredni seji, ki je bila 10. oktobra, izglasoval veto na Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank. Za veto je na tajnem glasovanju oddalo svoj glas 19 državnih svetnikov, proti pa je glasovalo 14 državnih svetnikov. Zakon se tako vrača v Državni zbor, kjer mora zanj glasovati večina poslancev. Predlog za odložilni veto je v proceduro vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Marijanom Klemencem. Vladna stališča do zakona pa je v Državnem svetu predstavil državni sekretar Aleš Živkovič.


www.skledar.tv

Predlagatelji odložilnega veta so predstavili razloge za vložitev predloga. Z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank ( ZUKSB ) se ustanavlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bo odkupovala celotno premoženje bank, ne pa slabih terjatev. Glede na dejstvo, da se ustanavlja DUTB, ki bo v 100 % lasti države, se z zakonom prenaša breme preteklih slabih odločitev na davkoplačevalce. DUTB se bo namreč financiral s poroštvi države v višini štirih milijard evrov. Predlagani model reševanja bank je z vidika davkoplačevalcev najdražji, ker se bo z odkupom slabih terjatev npr. v višini ene milijarde kapitalska ustreznost bank izboljšala le za 100 milijonov evrov. Že vrednotenje terjatev bo zahtevalo temeljite cenitve, ki bodo z vidika družb, ki bodo odkupovale terjatve, zelo drage. Zaradi tega ni smiselno odkupovanje terjatev, ker zakon sploh ne določa, katere terjatve se bodo odkupovale. Prav tako zakon ne razvršča terjatev glede na vrednost cenitve.
V zakonu je v drugem odstavku drugega člena določeno, da se omogoča odkup ali odplačni prevzem premoženja bank. S tem bo omogočen odkup vseh terjatev bank, vključno z lastniškimi deleži bank v gospodarskih družbah. Vlada ni določila, katere terjatve se odkupujejo. Zato bodo možne zlorabe zakona z odkupom terjatev podjetij, ki so v dobrem stanju. Nesmiselno je, da se odkupujejo terjatve do podjetij, za katere same banke ocenjujejo, da bodo od njih dobile povrnjena posojila.

Glede vrednotenja terjatev je dejansko težko oceniti kakšno bo poplačilo. Zaradi tega se postavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo nosile breme nerealnega vrednotenja terjatev banke in v kakšni meri DUTB. Odkup terjatev z večjim diskontom bi sicer lahko pomenil dobiček za DUTB, vendar tudi izgubo za banke, kar pomeni znižanje kapitalske ustreznosti. S tem bodo banke ustvarile izgubo med vrednotenjem terjatev v knjigah in odkupom teh terjatev po tržnih cenah.

DUTB ne bo imel nobene odgovornosti do Državnega zbora in javnosti, ker ne bo zavezanec za informacije javnega značaja. Polletno poročanje o poslovanju gospodarske družbe Državnemu zboru ne bo omogočilo dejanskega informiranja poslancev in poslank in celotne javnosti, saj se bodo dejanja in namere DUTB skrivale za poslovno tajnostjo glede podrobnosti poslovanja.

Državni svet ugotavlja, da namen zakona ni saniranje bank za reševanje gospodarstva in delovnih mest. Namen tega zakona je očitno odkupovanje vsega premoženja bank. Vlada in večina v Državnem zboru se nista odločila za odkupovanje terjatev podjetij v insolvenčnih postopkih, ampak za odkupovanje terjatev praktično vseh podjetij, vključno z neposrednimi lastniškimi deleži bank v podjetjih. Očitno je namen tega zakon preprodaja podjetij, ki so trenutno res v likvidnostnih težavah, po nizkih cenah, brez tega, da bi dejansko analizirali, kaj pomeni prodaja z vidika ohranjanja delovnih mest.

Politično sestavljena DUTB ne omogoča nadzora s strani Banke Slovenije. Banka Slovenije ima na podlagi tega zakona vlogo inštitucije, s katero se vlada le posvetuje, ukrepov pa Banka Slovenije ne nadzira ali soodloča o njih.

Z zakonom se predvideva prenehanje DUTB s 31.12.2017. Glede na dejstvo, da naj bi zakon omogočal poroštva v višini 4 milijarde evrov, se prenaša veliko tveganje na davkoplačevalce, da ne bo dosežena najvišja možna cena pri prodaji terjatev. Zaradi tega Državni svet meni, da bo na podlagi tako zastavljenega zakona prišlo do hudega oškodovanje državnega premoženja.
Sprejeti zakon daje vladi bianco menico za izdajo poroštev v višini 4 milijarde evrov, brez vrednotenja negativnih finančnih učinkov slabe banke oziroma DUTB za davkoplačevalce. Vlada bi morala javno utemeljiti, zakaj je izbrani model slabe banke najboljši za davkoplačevalce, torej predstaviti izračune neto sedanje vrednosti učinkov slabe banke, kamor sodijo stroški financiranja (obveznice), stroški garancij, stroški delovanja slabe banke, stroški transferja slabih terjatev, stroški pravnih storitev....

Državni svet prav tako izraža pomisleke zaradi vprašljivosti skladnosti zakona z Ustavo Republike Slovenije. Pri tem gre za vprašanje same definicije poroštva, za katerega iz sistemskega Obligacijskega zakonika (OZ) izhaja, da gre za akcesorno zavezo, ki je odvisna od glavnega posla: vezana mora biti na terjatev, na katero se tudi vežejo poroštva.

Na drugi strani je državni sekretar Ministrstva za finance Aleš Živkovič zagotavljal, da je Vlada RS ta zakon pripravila zato, ker je to najbolj učinkovit in edini mogoč način reševanja kreditnega krča, in da bodo s tem načinom reševanja stroški za davkoplačevalce najnižji. Dokapitalizacija bank iz proračuna kot predlagajo nekateri je po mnenju Vlade RS najdražji način reševanja bank, pri tem pa je tudi nesistemske narave.

V nadaljevanju so se vrstile razprave državnih svetnikov v podporo in proti zakonu. Tako je državni svetnik dr. Jože Mencinger opozoril na problematično nastajanje zakona. Slabo banko bi morali ustanoviti znotraj bančnega sistema, banke same bi morale reševati slabe terjatve. Predsednik Državnega sveta mag. Kavčič je opozoril, da so banke v EU od leta 2008 dobile ogromna sredstva za njihovo sanacijo. Predlagana sanacija je problematična tudi s stališča poštenosti, saj bomo vlagali denar tudi v reševanje privatnih bank. Težava slovenskih bank je predvsem v slabem upravljanju, precejšnjo odgovornost nosi tudi Banka Slovenije. Vprašanje je tudi kaj je slovenska Vlada naredila, da bi nazaj v Slovenijo pripeljala tudi del našega denarja, ki je pristal v t.i. »davčnih oazah«?
Mnogi državni svetniki, Rastislav Reven in Branko Majes pa so opozarjali, da je treba Vladi dati možnosti, da ukrepa in da je kreditni krč za gospodarstvo nevzdržen ter da je potrebno iti v spremembe in reševanje problematike, ne pa da smo ves čas proti vsaki ponujeni rešitvi.

Glasovanje o odložilnem vetu je bilo tajno, kot rečeno je 19 državnih svetnikov glasovalo za veto, 14 državnih svetnikov pa je bilo proti.