A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Izglasovan odložilni veto na spremembe Zakona o zdravilstvu

četrtek, 29.09.2011

Državni svetniki so na 34. izredni seji soglasno izglasovali veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu. Prvopodpisani pod predlog za veto državni svetnik Drago Žura je predstavil razloge zanj. Ministrstvo za zdravje je že v začetku leta 2009 začelo s pripravo novega predloga zakona – Predlog zakona o zdravilski dejavnosti, v pripravo katerega je bila vključena široka skupina ljudi z Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarstvo, strokovnih združenj ter državnih svetnikov ter poslancev. Popolnoma nerazumljivo je, zakaj je Ministrstvo obravnavo zakona ustavilo.


www.skledar.tv

Državni svet na podlagi predstavljenih dejstev na 58. seji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, s strani Slovenskega homeopatskega društva ter Sindikata zdravilcev in mnenja namestnika Varuha človekovih pravic ugotavlja, da predlagani zakon nima nobene vsebinske povezave s pripravljenim Zakonom o zdravilski dejavnosti in zato ne rešuje nobene ključne dileme in težave, ki so jih izpostavljali izvajalci zdravilske dejavnosti.

Zakon o zdravilstvu tudi ni ustrezno implementiran, saj še vedno ni ustanovljena zdravilska zbornica, prav tako še niso bili sprejeti vsi podzakonski akti za zagotovitev prenosa javnih pooblastil na zbornico. Republika Slovenija je prejela opomin Evropske komisije, ker še ni ustrezno prenesla določb Direktive EP in Sveta o storitvah v notranjem prometu v svojo nacionalno zakonodajo. Predlagana rešitev Zakona bi tujim fizičnim in pravnim osebam dala dovoljenje za opravljanje zdravilskih storitev zgolj na podlagi prijave na Ministrstvo za zdravje pod pogojem, da zdravilsko dejavnost že izvajajo v drugi državi članici in so tam že pridobili dovoljenje za izvajanje te dejavnosti, ki pa jo v tujini, v nasprotju s slovensko ureditvijo, lahko izvajajo tudi zdravniki. Slovenski zdravniki, ki se jim v primeru, če opravljajo zdravilsko dejavnost, v skladu s 34. členom Zakona o zdravniški službi ne podeli licenca za opravljanje zdravniške službe, oziroma se jim ta lahko celo odvzame, bi bili zato na podlagi tega zakona diskriminirani v primerjavi s kolegi iz tujine, ki prepovedi opravljanja zdravniške dejavnosti nimajo.

Primerjave s sosednjimi in ostalimi evropskimi državami pa tako pokažejo, da je Slovenija edina, ki strogo ločuje zdravniško dejavnost od zdravilske, namesto, da bi sledila smernicam Svetovne zdravstvene organizacije, ki v svojih strategijah spodbuja vgraditev povezave med tradicionalno in komplementarno medicino.