A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Veto na Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ni bil sprejet

ponedeljek, 04.04.2011

Na 30. izredni seji Državnega sveta je bila na predlog skupine svetnikov s prvopodpisanim Bojanom Kekcem zahtevana ponovna razprava o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je bil v Državnem zboru sprejet 26. marca.

Predlagatelji sprejema odložilnega veta so v obrazložitvi zapisali, da je predlagani zakon sporen predvsem v delih, kjer govori o medsosedski pomoči ter opravljanju kratkotrajnega in osebnega dopolnilnega dela, ki lahko negativno prizadene predvsem osebe, ki opravljajo samostojno in dopolnilno dejavnost na kmetiji. Nekatere rešitve v zakonu so popolnoma neustrezne, kot npr.

  • nedopustno je omejevanje sosedske pomoči;
  • neustrezna je ureditev kratkotrajnega dela na kmetiji (kot samostojna in kratkotrajna dejavnost);
  • neustrezna opredelitev pojma "brezplačno delo" in celoten cilj zakona.   


www.skledar.tv

Pri medsosedski pomoči je možna izjema od dela na črno urejena v  11. členu in bolj podrobno še v v 12. členu. Zanjo se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brezplačno ter če ga ne opravi pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost.  Državni svet meni, da je navedena opredelitev sosedske pomoči kot izjeme od dela na črno med drugim tudi neustavna z vidika 14. člena Ustave RS, saj gre za diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Stalno bivališče je osebna odločitev posameznika in ne bi smela biti podlaga za razlikovanje. Predlagatelji ugotavljajo, da je tudi Slovenska filantropija označila za neprimerno ureditev medsosedske pomoči. Po mnenju svetnikov bo takšna ureditev vnesla razdor in nemir med ljudi.

Sprejeti zakon zaostruje tudi opredelitev kratkotrajnega dela. K temu delu je podala svoje pripombe tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki je želela, da se kmetijska dopolnila dejavnost uredi na poseben način. Državni svetniki so še opozorili, da je definicija "brezplačnega dela" neustrezna, saj se za brezplačno delo šteje opravljanje samo tistih del, za katera se ne sme prejeti plačila, kar v praksi pomeni, da se to skrči na samo res nepomembno pomoč. Predlagatelji odložilnega veta v zakonu vidijo zgolj veliko povečanje pristojnosti nadzornih organov ter povečanje kazni. Cilj pa bi moral biti pobranih več davščin iz naslova plačil za delo, ki se opravlja kot  neregistrirana dejavnost.

Minister za delo, družino in socialne zadeve  dr. Ivan Svetlik je vse očitke predlagateljev odložilnega veta zavrnil in jih pojasnil, predvsem v smislu, da je treba ta zakon brati skupaj z ostalo zakonodajo, da so spremembe zakona usklajene s Kmetijsko-gozdarsko zbornico ter Obrtno zbornico, poleg tega pa zakon ravno zaradi naših posebnih - tradicionalnih okoliščin  pušča še vedno precej prostora za medsosedsko pomoč. Pri tem je omenil tudi zakon o malem delu, ki bo omogočil opravljanje občasnih legalnih zaposlitev brezposelnim in upokojencem in prav tako preprečuje delo na črno.

Na glasovanju odložilni veto na zakon ni bil sprejet.