A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Z novinarske konference predsednika Državnega sveta

petek, 24.04.2009

Predsednik Državnega sveta je novinarski konferenci 24. aprila 2009 predstavil razloge za odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju in vlogo odložilnega veta v zakonodajnem postopku oziroma možnosti, kako bi povečali učinkovitost odložilnega veta za izboljšanje postopkov sprejemanja zakonov in kakovosti le-teh.


www.skledar.tv

Državni svet je na svoji 15. redni seji 22. 4. 2009 sprejel odložilni veto na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju. Pri razmišljanju o odložilnem vetu so državni svetniki tehtali naslednje argumente:
ZA veto:
• Predlog zakona je v zadnjem trenutku sistemsko spremenil amandma ene poslanske skupine. Pred tem ga je obravnaval tudi Državni svet in ga sprejel takšnega, kot ga je predlagala Vlada.
• Z amandmajsko spremembo pa zakon odstopa od temeljnega namena - uskladitve z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-65/08-11 z dne 25. 9. 2008. V tej odločbi je Ustavno sodišče ugotovilo, da so določbe o začasnem in trajnem odvzemu licence po 40. in 41. členu ZZasV v neskladju z Ustavo RS.
• v nasprotju z dosedanjo obstoječo zakonsko ureditvijo bi lahko nudili storitve zasebnega varovanja na tržišču tudi gospodarski subjekti, katerih glavna dejavnost ni zasebno varovanje.
• Utemeljeno se lahko predvideva, da bo ob takšni razširitvi izvajanja zasebnega varovanja tudi kot le stranske dejavnosti prišlo do bistvenega zniževanja kakovosti storitev ter velike nepreglednosti nad izvajanjem le-teh.
• Državni svet je v preteklosti obravnaval problematiko zasebnega varovanja, v tej zvezi zavzemal stališča, npr. zahtevo po višji ravni nadzora nad varovalno dejavnostjo, vlagal zahteve za ustavno presojo. Zahtevo za presojo ustavnosti več členov tega zakona je Državni svet vložil novembra 2008 - razlogi se nanašajo predvsem na pogoje za pridobivanje in odvzemanje licence, izpopolnjevanje in usposabljanje varnostnikov. Pri tem je Državni svet ugotovil predvsem neskladje z 2. členom (načelo pravne države), 14. členom (enakost pred zakonom) in 72. členom (svobodna gospodarska pobuda) Ustave.

PROTI vetu:
• Predvidevanje, da bi tako spremenjen zakon omogočil povečanje konkurence na tržišču in s tem znižanje cen.
• Ni nujno, da bi kakovost varovalnih storitev padla, saj bi slej ko prej veljalo licenciranje varnostnikov in organizacij.
Ostro nasprotovanje zakonu je bilo izraženo s strani neposredno zainteresirane organizacije, torej neposrednega interesnega združenja ponudnikov storitev.

Z odložilnim vetom, kot srednje močnim instrumentom Državni svet posega v zakonodajni postopek. To je dokaj običajno pooblastilo drugih domov po Evropi, je pa v slovenskem primeru uporaba veta nekoliko nerodna, groba, saj omogoča sprejem veta zgolj na zakon v celoti. Poslovnik Državnega zbora ne omogoča dejanskega ponovnega odločanja o zakonu, ampak v 148. členu določa zgolj ponovno glasovanje o zakonu, na katerega je Državni svet vložil veto. Bistvo problema je, da gre zgolj za ponovno glasovanje in da manjka četrta faza zakonodajnega postopka, v kateri bi Državni zbor sporni zakon lahko spremenil ali dopolnil. S tem bi se izognili uvedbi novih zakonodajnih postopkov za sprejem in dopolnitev zakonov in postopkov za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem. Četrta faza oziroma branje bi omogočalo možnost amandmajske spremembe spornega zakona. Državni zbor ne bi bil več postavljen pred dilemo, ali pritrditi argumentom Državnega sveta in zavrniti cel zakon zaradi enega protiustavnega ali spornega člena ali pa potrditi zakon s protiustavnim ali spornim členom vred. Četrta faza zakonodajnega postopka bi zagotovila racionalnost zakonodajnega postopka in možnost izboljšave zakona, ki mu Državni svet nasprotuje.

Vodstvo Državnega sveta je opravilo že drugi krog pogovorov z vodji poslanskih skupin glede spremembe Poslovnika Državnega zbora, ki so načelno pozitivno ocenili možnost četrtega branja. Državni svet je danes tudi uradno poslal svoje mnenje oziroma predloge glede sprememb poslovnika v smeri četrtega branja na državnozborsko poslovniško komisijo. Državni svet za to sicer ni pristojen, vendar pa bi bilo po mnenju Državnega sveta koristno in v prid izboljšanju zakonodajnih postopkov, da bi pri oblikovanju dokumentov Državnega zbora kot npr. poslovnika, ki posegajo tudi na področje pristojnosti Državnega sveta, z mnenji oziroma s pripombami sodeloval Državni svet.

Državni svet se za odložilni veto odloča s tehtnim premislekom. Državni svetniki se odločajo za in proti na podlagi argumentov ter izkušenj z delovno-interesnega področja, ki ga predstavljajo. Opozorila in pripombe izhajajo iz realnih pomislekov, kako bo nek zakon oziroma njegova sprememba zaživela oziroma vplivala v praksi.

Za celoten zakonodajni proces je zelo pomembno, da bi nadgradili razmerja med Državnim svetom in Državnim zborom, saj bi tako oba domova prispevala k boljši zakonodaji in k zmanjšanju ter preseganju morebitnih zapletov in neustreznih, slabih, rešitev v samem postopku.