A R H I V S K A     S T R A N

Uvodni nagovor mag. Darije Korva Kuzmanič

Nagovor mag. Darije Korva Kuzmanič, članice Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide na posvetu z naslovom Socialno podjetništvo v Sloveniji
(Državni svet, 27. maj 2013)

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega strokovnega posveta, spoštovana ministrica dr. Anja Kopač Mrak, spoštovani predsednik ŠENT-a mag. Edo P. Belak, državni svetniki in poslanci, predstavniki ministrstev in vladnih služb, nevladnih organizacij, mediji in vsa zainteresirana javnost,

dovolite mi, da vas vse skupaj v osebnem imenu in imenu Državnega sveta lepo pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta!

Socialno podjetništvo je ena od tem, ki smo ji državni svetniki v preteklosti posvečali precej pozornosti. V Resoluciji za izhod Slovenije iz družbene krize, ki smo jo kot strateški dokument poslali na Vlado julija lani, smo v okviru politike zaposlovanja med drugim posebej poudarili, da je socialno podjetništvo potrebno narediti v naši državi bolj zanimivo, socialna podjetja pa smo identificirali kot tista, ki lahko največ prispevajo k varnosti prožnega trga. Ugotavljali smo, da navkljub krizi, v drugih državah EU socialne zadruge delujejo povsem normalno in dobičkonosno, predvsem zaradi urejenega področja socialnega podjetništva, zato bi bilo tudi v Sloveniji potrebno zakonsko ureditev tega področja izpopolniti.

Tudi ob obravnavi predloga Resolucije o Nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 – 2020 marca letos, smo državni svetniki izpostavili socialno podjetništvo kot enega od načinov za doseganje ciljev na področju socialne vključenosti in predvsem povečanja stopnje zaposlovanja. Opozorili smo na velik delež brezposelnih mladih, ki se z veliko zamudo vključujejo na trg dela in za katere moramo čim prej začeti iskati učinkovite rešitve za zaposlitev. Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je podprla idejo o tem, da bi okrepitev področja socialnega podjetništva lahko pomenila velik napredek na področju zaposlovanja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, vendar smo menili, da je trenutno to področje pri nas še v začetni razvojni fazi, da je podporno okolje prešibko in da obstaja še vedno preveč ovir za uspešno implementacijo poslovnih idej na tem področju. Sprejete zakonske določbe same po sebi namreč niso dovolj za zagon socialnih podjetij in s tem zagotavljanje novih delovnih mest, zato bi bilo treba natančno analizirati dejanske možnosti za ustanavljanje socialnih podjetij in na podlagi ugotovitev ponuditi več spodbud in podpore v fazi implementacije poslovnih idej.

Socialno podjetništvo je zelo kompleksno področje, ki zahteva na sistemski ravni sinergije več resorjev - socialnega, gospodarskega, okoljskega, kmetijskega… pa tudi sinergije na vertikali država - lokalne skupnosti. Pričakovati je, da bo Zakonu o socialnem podjetništvu v čim krajšem času sledila še strategija razvoja socialnega podjetništva ter program konkretnih ukrepov in spodbud.

Področja, na katerih se lahko razvije socialno podjetništvo, so izredno raznolika. Možnosti je praktično toliko, kolikor je zaznanih družbenih problemov v nekem okolju. Staranje prebivalstva, stanovanjske stiske, varovanje okolja in ekološki problemi, praznjenje podeželja in zaraščanje kmetijskih zemljišč, premajhna prehranska samooskrba, pa tudi medčloveška in medgeneracijska odtujenost in socialna apatija … vse to so le nekateri izmed perečih družbenih problemov, s katerimi se soočamo ta hip. Za vse našteto so potrebne rešitve, ki lahko posledično vodijo tudi v razvoj socialnega podjetništva. To je izziv za vse: za državo, civilno družbo in nevladne organizacije in posameznike. Za številne mlade brez zaposlitve, za množico tistih, ki so zaposlitev izgubili zaradi stečajev podjetij, za iz različnih razlogov težko zaposljive osebe itd., pomeni socialno podjetništvo možnost pridobitve dela, dohodka, samozavesti in socialno vključitev. Zaposlitev je tudi najmočnejši preventivni dejavnik, ki zmanjšuje tveganje za razvoj različnih duševnih stisk, motenj in bolezni. Socialno podjetništvo nosi v sebi potencial za uresničitev določbe 23. člena Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da ima »vsakdo pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo«…
Če razumemo socialno podjetništvo kot povezovanje ljudi in priložnosti, s katerim na inovativen način prispevamo k izboljšanju kakovosti življenja in blaginje družbe kot celote, potem je socialno podjetništvo tudi priložnost za uresničevanje nove družbene paradigme, ki izhaja iz drugačnih družbenih vrednot – trajnostnega razvoja, ekološke in družbene odgovornosti, pravičnosti ter višje stopnje solidarnosti med ljudmi. Socialno podjetništvo zasleduje vse tri stebre trajnosti in predstavlja že preverjen in učinkovit odgovor pri reševanju socialnih, okoljskih in ekonomskih izzivov sodobnih družb. Zato je treba o socialnem podjetništvu razmišljati predvsem kot o orodju in generatorju veliko bolj kompleksnih družbenih sprememb. Socialno podjetništvo ima lahko, zlasti v lokalnih okoljih, zelo pomembno strateško in razvojno vlogo.

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovani gostje,

več kot milijon kooperativ in integracijskih socialnih podjetij v Evropski uniji je dokaz, da je socialno podjetništvo možna dopolnitev oz.alternativa sedaj prevladujočemu tipu poslovnega organiziranja. Mnoge evropske države v času krize še toliko bolj spoznavajo, da se s konvencionalnimi podjetji in trdimi tržnimi prijemi preprosto ne da več reševati velikih problemov nezaposlenosti in socialne izključenosti. Zgovoren je tudi podatek, da je prav sektor socialnega podjetništva v času krize doživel najmanjše pretrese in izgube delovnih mest.

V Sloveniji se moramo opreti tako na dobre prakse iz tujine, kot tudi na izkušnje iz preteklosti, ki jih na tem področju že imamo. Na sistemski ravni moramo storiti vse, da odpravimo ovire in da t.i. “tretji sektor” gospodarskega razvoja v celoti zaživi. Tudi to je lahko naša pot iz krize. H krepitvi zavedanja o pomenu socialnega podjetništva ter izgradnji trdnega podpornega okolja za njegov razvoj v prihodnje, pa bo z izmenjavo znanj, izkušenj in informacij prispeval tudi današnji posvet, za kar se zahvaljujem pobudnikom - ŠENT-u, ter vsem sodelujočim.

Vsem skupaj želim prijetno strokovno druženje.

Hvala.

Socialno podjetništvo v Sloveniji