A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Državni svet sprejel odložilni veto na Zakon o verski svobodi

petek, 22.12.2006

Državni svet je na 18. izredni seji 22. decembra sprejel odložilni veto na Zakon o verski svobodi, ki ga je Državni zbor sprejel na 23. redni seji 19. decembra 2006.

Po mnenju Državnega sveta je Vlada z zakonom o verski svobodi bistveno presegla ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države in zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti, saj je zakon oblikovan predvsem v korist velikih verskih skupnosti, kot je RKC, ki s svojim delovanjem vedno pogosteje posega v javno sfero. Vlada je tako z zakonom presegla okvire, ki jih daje slovenska ustava, okvir laične države, okvir ločitve države in cerkve ter predvsem tudi ustavno načelo svobode vesti in veroizpovedi in enakopravnosti vseh verskih skupnosti. Zakon tudi ni usklajen s t.i. Vatikanskim sporazumom.

Zakon formalno presega ustavni okvir že s tem, ko ne govori le o verskih skupnostih, temveč o cerkvah in verskih skupnostih. To terminologijo uvaja v nasprotju z ustavo zato, da bi lahko posebej poudaril pomen in vlogo RKC. Zakon tudi predvideva razglasitev nekaterih verskih skupnosti za splošno koristne organizacije na podlagi kriterijev, ki jih določa vlada. Tako postajajo nekatere verske skupnosti privilegirane tudi glede možnosti financiranja, namesto da bi za sredstva financiranja dobrodelnih dejavnosti, šolstva, vrtcev, domov za ostarele in podobnega enakopravno sodelovale na razpisih, ne pa da bi jih financirali le na podlagi razglasitve za koristne organizacije. Sporni so tudi kriteriji, kot so zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo ter osmišljenje bivanja, izpolnjevanje katerih je predpogoj za dodelitev statusa splošno koristnih verskih skupnosti.

Tudi urejanje posebnih pravic vernikov v ustanovah, kot so vojska, policija, zapori, domovi za ostarele in bolnišnice so urejeni na način, ki ne zagotavljajo enakopravnosti med verujočimi različnih veroizpovedi, pa tudi med neverniki in verniki. Pravice zanje sicer niso problematične, vendar bi morali imeti pravice verniki vseh verskih skupnosti, ne pa da se pravice dodeljujejo na podlagi štetja vernikov v ustanovah.