A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Odložilna veta na zakona o jamstveni shemi in novelo o DDV

četrtek, 02.04.2009

Državni svet je na 7. izredni seji 2. 4. 2009 sprejel odložilna veta na Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije in Zakona o spremembi Zakon o davku na dodano vrednost, in zahteval, da Državni zbor o zakonih ponovno odloča.


www.skledar.tv

Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije ureja državna jamstva bankam, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja bančništvo za zadolževanje kreditojemalcev - gospodarskih subjektov. Zakon opredeljuje gospodarske subjekte kot osebe, organizirane v statusni obliki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, s sedežem v Republiki Sloveniji. Zadruge kot gospodarski subjekti niso urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, temveč v Zakonu o zadrugah kot posebnem zakonu, ki zadrug ne opredeljuje kot gospodarske družbe. Navedena določba v predlogu zakona pomeni, da so posojila zadrugam iz jamstvene sheme izključena.

Zadruge pa kot gospodarski subjekti poslujejo na trgu pod enakimi pogoji kot gospodarske družbe v vseh dejavnostih, od kmetijstva, predelave do trgovine in drugih storitvenih dejavnosti. Posledice finančne in gospodarske krize prizadevajo zadruge enako kot druge gospodarske subjekte.

Državni svet je ob tem opozoril, da bi bilo zaradi enakih konkurenčnih možnosti zadrug in ustreznega varstva interesov zadružnih članov in zaposlenih v zadrugah nujno, da so v pojem gospodarski subjekti, kot kreditojemalci, za katerih obveznosti se izdaja jamstvo, v zakonu ob enakih vsebinskih pogojih zajete tudi osebe, organizirane v statusni obliki, ki jo ureja Zakon o zadrugah. Na ta način bi država vsem gospodarskim subjektom, ne glede na njihovo zadružno ali drugačno pravno organizacijsko obliko, zagotovila enako podporo pri premagovanju finančne krize.

Cilj Zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost je bil izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki se zaradi svetovne finančne krize poslabšuje.

K izboljšanju likvidnosti slovenskega gospodarstva v teh razmerah lahko veliko pripomore država. Eden od pomembnih ukrepov v tej smeri je skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost (DDV) v primerih, ko zavezanec na podlagi obračuna DDV izkazuje terjatev do države. S tem bi gospodarstvo prej prišlo do sredstev, ki jih je založilo za DDV, s čimer bi se mu izboljšala likvidnostna situacija.

Temu cilju je sledil tudi prvotni predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina SDS. Predlog zakona je predvideval, da se rok za vračilo preplačanega DDV zmanjša iz 60 dni na 7 dni, zakon pa bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Državni zbor pa je sprejel vladne amandmaje, s katerimi se je predlagani rok za vračilo preplačanega DDV podaljšal z 7 na 21 dni. Obenem naj bi zakon začel veljati šele s 30. 6. 2009. Popolnoma nerazumljiv in nesprejemljiv za slovensko gospodarstvo pa je, da bi zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljal pa bi se za obračune DDV, ki se nanašajo na davčna obdobja po 31. 12. 2009. Vlada je tako spremembo utemeljevala s tem, da bi takojšnja uveljavitev tega zakona oz. uveljavitev s 30. 6. 2009 pomenil prevelik javnofinančni izpad prihodkov. Državni svet je opozoril, da ta argument ne drži, saj gre za vračanje sredstev, ki pripadajo slovenskim podjetjem ne pa državnemu proračunu. Šlo bi le za likvidnostni izpad državnega proračuna, ki pa ga Vlada, ki ima bistveno boljše možnosti zadolževanja kot podjetja, bistveno lažje prenese. Za Državni svet je nesprejemljiv tudi namen sprejetega zakona z določitvijo začetka uporabe z 31. 12. 2009.

Več o seji (oba sklepa, magnetogram)