A R H I V S K A     S T R A N

Novice

Nasilje v družini - sistemski odziv nanj

ponedeljek, 02.12.2013

V Državnem svetu je v ponedeljek, 2. 12. 2013, potekal posvet z naslovom "Nasilje v družini – sistemski odzivi nanj". Pobuda za njegovo organizacijo je bila dana s strani Aktiva regijskih koordinatoric za obravnavo nasilja v družini ter državne svetnice mag. Darija Kuzmanič Korva, predstavnice interesov socialnega varstva. Slednja ga je tudi vodila.


www.skledar.tv

S posvetom je želel Državni svet obeležiti tako petletnico sprejema Zakona o preprečevanju nasilja v družini, kot tudi pomemben mejnik v boju proti nasilju v družini izpred skorajda desetletja – uvedbo ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani policije.

V izvajanje Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet februarja 2008, in v sam sistem za preprečevanje in boj proti različnim vrstam nasilja v družini so vpleteni številni družbeni segmenti, institucije, posamezniki. Njihovo delovanje poleg zakona uokvirjajo pravilniki in akcijski načrti, sprejeti na podlagi Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014, ki podaja strateške usmeritve na tem področju. Pomemben del sistema vsekakor predstavljajo tudi nevladne organizacije, ki so na tem področju že pred sprejetjem zakona orale ledino, za kar jim je bila tekom posveta izražena posebna zahvala.

Strokovnjaki z različnih področij in razpravljalci so na posvetu iskali odgovore na to, ali so cilji, vloge, naloge in predvideni ukrepi različnih državnih organov in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini pravilno in učinkovito zastavljeni. Prav tako pa tudi na vprašanje, ali so potrebne kakšne spremembe ali popravki sistema, da bo slednji deloval še boljše. Tiste najbolj pereče točke se v praksi hitro pokažejo, prav tako pa rezultati dela govorijo sami po sebi. Zagotovo je bilo v preteklih petih letih v delovanje sistema vloženega neizmerno veliko truda tako s strani institucij, nevladnih organizacij kot vsakega posameznika. In ravno zaradi tega vloženega truda je nujno uvesti izboljšave v delovanje samega sistema.

Uvodoma je udeležence posveta pozdravil predsednik Državnega sveta Mitja Bervar in izpostavil, da je družina osnovna celica vsake družbe. Z njenim razvojem se spreminja tudi družina, odnosi v njej in pogledi nanjo. A vselej razumemo družino prvenstveno kot skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje in osnovne potrebe človeka. Družbena praksa pa kaže še drugo, veliko bolj temno plat medalje – družina je namreč kraj, kjer se zgodi največ nasilnih dejanj. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, velikokrat tudi neraziskan. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci. Veliko nacionalnih programov danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami. Gre za družbeni problem, ki ga je treba reševati. Država je svojim državljanom dolžna zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice.

V uvodnem delu so s svojimi predstavitvami sodelovali:

  • Mag. Ružica Boškić, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Direktorat za družino
    Pet let od uveljavitve Zakona o preprečevanju nasilja v družini - kako naprej?
  • Mag. Viktorija Bevc, Center za socialno delo Ljubljana Šiška
    Doprinos centrov za socialno delo k sistemski obravnavi nasilja v družini
  • Suzi Kvas, Sekcija varnih hiš, materinskih domov in sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije
    Predlogi in smernice za učinkovito (so)delovanje organizacij na področju preprečevanja nasilja na sistemski ravni
  • Neža Miklič, Generalna policijska uprava Ljubljana, Oddelek za mladoletniško kriminaliteto
    Vpliv Zakona o preprečevanju nasilja v družini na policijsko delo
  • Dr. Erika Rustja, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad za razvoj izobraževanja
    Preprečevanje in obravnavanje nasilja v družini v zakonodaji in projektih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
  • Irena Špela Cvetežar
    Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi
    Zdravstvena nega v sistemu obravnave nasilja v družini
  • Lan Vošnjak, predstavnik Varuha človekovih pravic
    Nasilje v družini - iz prakse Varuha človekovih pravic RS
  • Prof. dr. Katja Filipčič, Pravna fakulteta v Ljubljani
    Pravni vidiki obravnavanja nasilja v družini - potrebujemo spremembe?

Iz predstavitev in razprave na posvetu je bilo jasno razvidno, da bi v prihodnje morali nameniti še več pozornosti tesnejšemu sodelovanju posameznih segmentov sistema med seboj, zlasti razumevanju delovanja vsakega od njih. Opozorjeno je bilo, da na področju zdravstva in dela sodišč in tožilstev, zlasti kar se tiče sodnih izvedencev, še vedno primanjkuje ustreznega odziva, ozaveščenosti o pojavu nasilja in sistematičnih ukrepov. Udeleženci posveta so med drugim pozvali tudi k ureditvi nastanitvenih rešitev in programov prevzgoje za nasilne mladoletnike, zagotovitvi takojšnjega umika otroka iz okolja, v katerem je deležen nasilja, dodatnim ukrepom in programom za pomoč tako žrtvam nasilja kot tudi povzročiteljev nasilja (poudarek na prevzgoji), intenzivnejšemu praktičnemu izobraževanju strokovnega kadra v vseh segmentih sistema in njihovemu ozaveščanju (zlasti v sodstvu), ureditvi področja stikov pod nadzorom, preučitvi primernosti uporabe metod mediacije v postopkih, povezanih z nasiljem v družini, ter k povečanju vloge patronažne službe v začetnih fazah ukrepanja, predvsem v fazi prepoznave nasilja v družini.

Kar se tiče predlogov za zakonodajne spremembe, je bilo med drugim predlagano, da naj se pravilniki, ki so sedaj razpršeni po posameznih segmentih sistema, združijo v enega in tudi tako pripomorejo k okrepitvi sodelovanja med posameznimi deli sistema. Prav tako je bilo slišati pozive k izboljšavam Zakona o preprečevanju nasilja v družini, pa tudi kazenske zakonodaje (npr. neustrezna definicija groženj) ter s tem povezanih podlag za samo definiranje nasilnega dejanja, hkrati pa tudi k bolj specifičnim navodilom za ukrepanje, ki bi posameznemu strokovnjaku nudila oporo pri odzivanju na situacije v praksi.

Večkrat je bilo opozorjeno tudi na to, da ko govorimo o nasilju, ne smemo pozabiti, da se slednje ne nanaša zgolj na njegovo fizično manifestacijo, ampak da je nasilje lahko tudi psihično, spolno ali ekonomsko. Ter da se ne dotika samo žensk in otrok, čeprav so ti primeri v večini, ampak da so žrtve nasilja lahko tudi starejši, invalidi ter moški. Poseben apel je bil dan nujnosti izvajanja preventivnih ukrepov ter k izvajanju vseh možnih ukrepov za zaščito otrok, ki so žrtve nasilja.