A R H I V S K A     S T R A N

Združenje evropskih senatov

Datum objave:  25. maj 2004

VI. srečanje Združenja evropskih senatov

Danes, 25. 5. 2004 poteka v Varšavi na Poljskem 6. srečanje Združenja evropskih senatov. Predstavniki 15. članov združenja (drugi domovi nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije ter drugi domovi Romunije, Rusije in BiH), katerega član je tudi Državni svet RS, razpravljajo o aktualni temi: vloga drugih domov nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Na srečanju so prisotni tudi predstavniki beloruskega sveta republike, ki predstavlja drugi dom beloruskega parlamenta. Njihova prisotnost na srečanju je vzpodbudila sestanek vodij delegacij vseh predstavnikov drugih domov še pred začetkom srečanja. Predstavniki Belorusije niso člani združenja, vendar so na srečanje prišli na povabilo organizatorja, predsednika poljskega senata. Glede na politično situacijo v Belorusiji ter glede na to, da Belorusija po mnenju Evropske unije ne izpolnjuje demokratičnih standardov in da ni članica organizacije Sveta Evrope, člani združenja ne soglašajo, da bi predstavniki Belorusije lahko postali člani združenja, svoj prispevek pa bodo lahko predstavili šele na koncu srečanja Združenja evropskih senatov, ko bo sprejeta skupna izjava. Nasprotnega mnenja je predsednik poljskega senata, ki nasprotuje nadaljnji izolaciji Belorusije in bi člane beloruskega drugega doma rad pritegnil v družbo demokratično razvitih držav. Po njegovem mnenju takšen odnos do Belorusije le-to le oddaljuje od demokratičnega razvoja.

V okviru srečanja predstavniki drugih domov držav članic predstavljajo svojo ureditev in vlogo parlamenta v zadevah Evropske unije, predstavniki držav članic združenja, ki niso članice Evropske unije, pa so skoncentrirani na oris vloge v postopku sodelovanja in morebitnega približevanja k Evropski uniji. Zelo koristna je predvsem izmenjava izkušenj različnih parlamentov med seboj.

Na srečanju je nastopil tudi predsednik Državnega sveta, gospod Janez Sušnik, ki je predstavil močno vlogo slovenskega parlamenta v razmerju do slovenske vlade. Takšne pristojnosti v razmerju do izvršilne oblasti, kot jih ima slovenski parlament, niso značilne za druge države članice Evropske unije. Poudaril je tudi vlogo državnega sveta, ki je šibkejša v primerjavi z vlogo državnega zbora, vendar kljub temu pomembno doprinaša k oblikovanju slovenskih stališč, ki jih zastopa slovenska vlada v Svetu Evropske unije. Predvsem je pomembno, da državni svet zastopa interese, ki so povsem različni od tistih, ki so zastopani v državnem zboru.

Predsednik Sušnik se je zavzel za oblikovanje skupnega foruma parlamentov držav članic Evropske unije, ki bi skupaj lahko predstavljali dobro obliko sodelovanja med nacionalnimi parlamenti in tako zagotovili učinkovito izvajanje protokola osnutka ustavne pogodbe za Evropo glede načela subsidiarnosti in proporcionalnosti, v skladu s katerim mora Evropska komisija umakniti akt, kateremu bi nasprotovala več kot tretjina vseh nacionalnih parlamentov. Po mnenju Sušnika bi takšen forum lahko predstavljal tudi Združenje evropskih senatov, saj njegovi člani predstavljajo določen odstotek glasov nacionalnih parlamentov. Potrebno je poudariti, da ne obstaja podobno združenje prvih domov nacionalnih parlamentov, lobiranje za interese Slovenije pa je pomembno tudi v takšnih krogih, kot ga predstavlja združenje.

V okviru srečanja je Sušnik opravil tudi nekatera bilateralna srečanja, med katerimi je posebej potrebno omeniti srečanje s predsednikom francoskega senata gospodom Ponceletom.